Kadar so otroci ali mladostniki zaprti vase, so hitro razdražljivi ali se težko koncentrirajo, imajo pogoste bolečine v telesu, ali pa se izogibajo šolskim in družinskim aktivnostim, jim primanjkuje energije ali motivacije za lastne hobije, ali imajo težave s spanjem ali prehranjevanjem, so vsi ti znaki lahko (a ne nujno) povezani z depresijo, ki se v tem starostnem obdobju izraža na tak način.
Otrokom primanjkuje besed, da bi lahko izražali svoje občutke in misli, včasih pa jim primanjkuje tudi uvida in razumevanja v svoje lastno doživljanje. Depresija je pri otrocih in mladostnikih pogosto neprepoznana, saj so znaki depresije za ti dve zgodnji razvojni obdobji drugačni kot v odraslosti. Ker depresija znatno zmanjša sposobnost posameznika za spopadanje z vsakodnevnimi življenjskimi aktivnostmi je pomembno, da se znakov zavedamo starši in strokovni delavci, ki delajo z otroki, da znake uspemo prepoznati in jih z otrokom ustrezno nagovoriti.
Kaj je depresija pri otrocih in mladostnikih?
Depresija je pogosta motnja duševnega zdravja, za katero so značilni vztrajni in v različnih okoljih prisotni občutki žalosti, nesreče, izguba zanimanja za stvari, ki jih je oseba pogosto rada počela, razdražljivost ali jeza, ter drugi spremljajoči simptomi, kot so občutki obupa, negativne misli, slaba samopodoba, občutki krivde, pomanjkanje energije in izguba apetita ali težave s spanjem. Lahko se pojavljajo pomanjkanje koncentracije, misli o smrti ali samopoškodovalno vedenje. Če opisane spremembe v vedenju in počutju trajajo več kot dva tedna, predstavljajo spremembo glede na otrokovo delovanje v preteklosti, hkrati pa vplivajo na otrokovo razpoloženje, razmišljanje, telo in vedenje. Depresija se v otroštvu pojavlja pri približno 1-2% populacije, pri mladostnikih pa naraste do 5 %. Začetek depresije pogosto sproži večji stresni dogodek, kot je npr. bolezen ali smrt bližnjega, ločitev staršev ali druga izguba.
Pri prepoznavanju znakov je ključno, da se o opažanjih pogovarjamo tudi z drugimi osebami, ki so v stiku z otrokom - če starši doma opažate določeno zaskrbljujoče vedenje, je smiselno to nagovoriti tudi z učiteljem, ki z otrokom preživi več časa v šoli, da preverite, kako se vede v drugem okolju in s tem pridobite več virov informacij. Včasih se otroci doma vedejo drugače kot v drugih okoljih, kar je lahko povezano z družinsko dinamiko in pravili, ki veljajo v določenem okolju. Če so znaki vztrajno prisotni in otroka ali mladostnika ovirajo pri normalnem delovanju, se obrnite po strokovno pomoč.
Depresija – znaki in simptomi pri otrocih in mladostnikih
Kako se depresija kaže pri otrocih in mladostnikih je odvisno od njihove starosti in razvojnega obdobja, v katerem se trenutno nahajajo. Prav tako se v mladostništvu lahko pojavi zgolj neka oblika “prehodne krize”, pri kateri otroci oz. mladostniki spreminjajo svoje vedenjske, čustvene odzive zaradi normalnega zorenja v prehodu iz ene razvojne faze v drugo - pojavljajo se tudi začasne ali trajnejše spremembe razpoloženja in čustvovanja, ki predstavljajo del normalnega razvoja, ne pa depresivnih motenj. Tudi iz tega razloga je včasih težko biti prepričan, ali gre le za prehodno krizo ali depresijo.
Depresija pri predšolskih otrocih
Pri predšolskih otrocih se depresija lahko kaže kot zmanjšan interes za igro, ali pa otroci v igri preigravajo negativne, samodestruktivne teme. Lahko se pojavljajo izpadi trme, razdražljivost, jokavost ali apatičnost, ter umik od vrstnikov, možen pa je tudi zastoj v telesnem razvoju.
Depresija pri šolskih otrocih
Mlajši šolski otroci, ki doživljajo depresijo, pogosteje poročajo o bolečinah v telesu (lahko tudi bolečine v mišicah), pogosto zapadejo v jok ali kričanje kot odziv na situacije, tudi pri njih pa se kaže pomanjkanje zanimanja za interese, ki so jim bili morda v preteklosti zanimivi.
Starejši šolski otroci lahko v primeru depresije izražajo nizko samozavest, občutke krivde, brezupa, lahko so pretirano zdolgočaseni, ali je zanje značilna želja po pobegu, ali strah pred smrtjo. V odnosih se težave kažejo v pogostih prepirih z vrstniki, tudi zaradi majhnih stvari, umikajo se od vrstnikov, lahko se pojavijo težave s koncentracijo, v primerjavi s preteklim vedenjem lahko delujejo manj živahni, ter imajo lahko nižji šolski uspeh.
Zanimivo se depresija pri otrocih velikokrat pojavlja v kombinaciji z drugimi motnjami, na primer motnjo pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), anksioznimi motnjami ali vedenjskimi motnjami. Zato je pomembno, da se o posameznikovem vedenju in spremembah v razpoloženju pridobi informacije iz različnih virov in se s tem ustrezneje prepozna dejansko sliko.
Depresija pri mladostnikih
V mladostništvu se pojavijo tudi drugi znaki - poleg povišane razdražljivosti, impulzivnosti in sprememb v vedenju, ter možnega nazadovanja na šolskem področju, se pojavljajo tudi motnje spanja (preveč spanja ali težave s spanjem) in apetita (lahko zmanjšanje ali povečanje telesne teže), delujejo lahko zaspano, nepozorno, vsesplošno so lahko prisotne negativne misli in občutljivost na zavrnitev ali kritiko, anksioznost težave v odločanju, nekateri depresivni mladostniki pogosteje tudi zlorabljajo alkohol in droge. V hujših primerih stiske se lahko pojavi tudi samomorilno mišljenje ali vedenje, kot je značilno tudi za depresijo pri odraslih. Mladostniki z depresijo tudi pogosto opuščajo dejavnosti, kaže se brezvoljnost in podobno kot mlajši lahko poročajo o različnih telesnih težavah.
Kdaj in kako poiskati pomoč?
V praksi starši strokovno pomoč pogosto poiščejo takrat, ko zaznajo, da otrokovo razpoloženje, vedenje ali funkcioniranje pomembno odstopa od običajnega in ko sami nimajo več občutka, da situacijo obvladujejo. To je povsem razumljivo – dolgotrajna čustvena stiska otroka vpliva tudi na celoten družinski sistem in lahko hudo izčrpava tudi druge družinske člane. Depresija med mladimi namreč poveča obremenitev staršev, zato je povsem normalno, da se starši ob tem počutite nemočne, se soočate z občutki krivde, izčrpanosti ali strahu. Prav zato je pomembno, da tudi starši v takšnih okoliščinah poiščete ustrezno pomoč in usmerjanje zase in za otroka. Zgodnje vključevanje strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladostnikov omogoča celostno oceno stanja, načrtovanje ustrezne obravnave ter hkrati krepitev starševskih virov moči, ki so ključni del otrokovega okrevanja.