V času, ko so starši preobremenjeni, mladostniki pod vse večjim pritiskom, družinski odnosi pa pogosto hitijo mimo v tempu vsakdana, se zdi čuječnost še nikoli bolj potrebna. O tem pripoveduje Martina Trontelj Petrič – psihologinja, karierna svetovalka in svetovalka čuječnosti za starše in mladostnike, ki pri svojem delu združuje strokovno znanje, toplino in globoko spoštovanje do vsake družine, ki vstopi v njen prostor. Martina je po izkušnjah v šolskem sistemu in številnih individualnih svetovanjih razvila edinstven pristop: tak, ki temelji na vprašanjih, odnosu in pristni prisotnosti. Kot pravi sama, vprašanja niso le njeno orodje, ampak temeljna pot do razumevanja – tako njej kot ljudem, ki jim pomaga.
Pristop, ki gradi zaupanje
Ko Martina opiše svoj način dela, najprej omeni nekaj, kar danes pogosto pogrešamo: varnost in enakovrednost v odnosu. »Zelo mi je pomembno, da se oseba počuti varno in da ve, da lahko kadarkoli zavrne vprašanje ali tehniko. Ne želim biti avtoriteta, ki vodi, ampak partner pri soustvarjanju rešitev.«
Martina pri svojem delu ne stopi pred človeka, ampak ob njega. Njena prva naloga je poslušanje – pozorno, neobsojajoče in raziskovalno. A pomembne niso le besede, temveč celotna zgodba, ton, pogled, premor in občutek v ozračju. Ravno te drobne informacije pogosto vodijo do globljega razumevanja. Sama se spomni primera ženske, ki je prišla z občutkom, da ima “ogromen problem”. V eni uri raziskovanja je prišla do nepričakovanega spoznanja – da je izziv pravzaprav priložnost, da se končno posveti dejavnosti, ki jo veseli, a ji je dolgo odrekala prostor. Do takšnega preobrata v razmišljanju od problema do prepoznanega izziva je morda vodilo prav to potrpežljivo, čuječe raziskovanje, pod katerim temelji varen odnos med klientom in psihologinjo.
Čuječnost: prisotnost, ki spreminja odnose
Čeprav Martina združuje različne psihološke pristope – od humanističnih do elementov pozitivne psihologije, je čuječnost tista nit, ki prepleta vse.
Čuječnost po njenih besedah pomeni zavestno usmerjanje pozornosti tja, kamor se sami odločimo, ob čemer smo hkrati prisotni v tukaj in zdaj. “Ko svojo pozornost usmerimo v trenutno dogajanje, bodisi v sebi bodisi v okolici, nas to že samo po sebi pripelje v stik s sedanjim trenutkom. Ključen del tega pa je tudi, da vse, kar ob tem opazimo, sprejmemo takšno, kot je brez presojanja, brez kritike in brez potrebe, da bi karkoli spreminjali.”
Ko ta načela prenese na starševstvo, postanejo osupljivo praktična. Martina staršem predlaga naslednje smernice, kako lahko starši čuječnost udejanjijo v odnosu z mladostnikom:
ko otrok pride iz šole, zares prisluhnite,
odložite telefon in se za nekaj minut posvetite samo njemu,
ne hitite z nasveti, ne prekinjajte, ne popravljajte vedenja mladostnika,
samo bodite z njim, radovedno in odprto.
To je tisto, kar mladostniki najbolj potrebujejo. Ne popolnega starša, ampak prisotnega starša.
Kako čuječnost pomaga v najstniških letih?
Martina dobro pozna izzive sodobnih družin, saj je tudi sama mama najstnikov. Največjo napako, ki jo opazi pri starših, opiše zelo iskreno – in povsem človeško: »Reagiramo iz močnih čustev. Ne vzamemo si minutke, da preverimo, kaj se dogaja z nami, ampak gremo takoj v kritiko, pogoje, grožnje. Mladostnik se takrat zapre, mi pa smo iz ene težave naredili dve.« Čuječnost staršu pomaga, da se za trenutek ustavi, preveri svoje občutke in nato pristopi umirjeno. Tako lahko pride do pogovora, ki je dejansko pogovor – in ne bitka.
Čuječnost za starše pod stresom
Martina staršem pogosto priporoča kratke, preproste vaje, ki jih lahko naredijo kjerkoli: pregled telesa (body scan) – nekaj minut opazovanja občutkov v telesu, triminutni čuječi odmor – minuta za dihanje, minuta za telo, minuta za misli, kratek sprehod ali trenutek zraka in razmislek ob vprašanju: »Kaj zdaj potrebujem?«. Vse to so lahko tehnike, ki staršem pomagajo pri razbremenitvi preden vstopijo v odnos z otrokom.
Ko starš poskrbi zase, se spremeni celotna dinamika doma, poudarja strokovnjakinja.
Največji nasvet staršem: Posvetite svoj čas, ena na ena.
Martinin ključni nasvet staršem, ki želijo okrepiti odnos z mladostnikom, je: »Rezervirajte čas, ki je namenjen samo vašemu otroku. Čas ena na ena je res game changer.« To je lahko sprehod, skupen film, kratek izlet ali pogovor ob čaju. Ni pomembno, kam greste, ampak da ste res tam skupaj. V njeni družini imajo tudi družinske sestanke, na katerih vsak član pove svoje želje, mnenja in ideje. To otrokom sporoča, da njihov glas šteje. In še nekaj—pomembno je, da se družina občasno skupaj odklopi od tehnologije. Le tako lahko pridejo vsi družinski člani do pristnega stika, ki ga ekrani pogosto prekrijejo.
Martina Trontelj Petrič je psihologinja, ki povezuje široko strokovno znanje z globoko človeškostjo, razume starše tudi iz osebne izkušnje, mladostnikom pa nudi varen prostor, kjer ne čutjo pričakovanj s strani drugih, jih nihče ne graja ali obsoja. Prav posebno zadovoljstvo najde v kariernem svetovanju mladostnikom in odraslim. Pri tem raziskuje njihove talente, interese, vire moči in osebne vrednote ter jim pomaga najti smer, ki jo bodo gradili z motivacijo, in ne pod pritiskom. Delavnice za mladostnike so področje, ki jo še posebej izpolnjuje in ob katerem tudi v sebi čuti radovednost in osebnostno rast. Njeno delo prežema nežna, a močna ideja:
Najprej stik. Potem sprememba.