Ko opazimo, da je naš otrok dlje časa potrt, razdražljiv ali se umika vase, se kot starši hitro vprašamo: “Je to le prehodno obdobje ali gre za nekaj resnejšega?” Žalost je naraven del odraščanja in odziv na izgube, razočaranja ter spremembe, ki jih otroci in mladostniki doživljajo. Vendar pa se včasih za dolgotrajno spremembo razpoloženja lahko skriva depresija, ki zahteva pozornost in podporo.
Je moj otrok žalosten ali depresiven?
Pomembno je razlikovati med normalnim čustvenim in vedenjskim odzivom, ki se v primeru izgube (na primer bližnje osebe, hišnega ljubljenčka) pojavi pri otrocih in mladostnikih. Ta odziv ima določen vzrok in žalujoči svoja čustva jasno izražajo, žalost in žalovanje pa s časom upadata in posameznik se počasi vrača v svoje normalno delovanje pred izgubo. V nasprotju s tem depresija traja dlje časa, lahko prizadene tudi človekovo samopodobo, zamaje občutek lastne vrednosti in s seboj prinaša občutke krivde.
Zakaj so dekleta bolj depresivna?
V otroštvu naj bi se depresija enako pogosto pojavljala pri deklicah kot pri dečkih, v obdobju mladostništva pa so dekleta diagnosticirana z depresijo približno dvakrat pogosteje v primerjavi z dečki. Zakaj je tako? Razlog za to predstavljajo telesni, socialni in čustveni dejavniki - deklice biološko hitreje dozorijo, kar pomeni zgodnejše hormonske in telesne spremembe, ki vplivajo tako na razpoloženje kot čustveno regulacijo. Bolj vidni sekundarni spolni znaki lahko vodijo tudi do večje tesnobe ob sprejemanju svoje nove podobe, hkrati pa družba od deklet zahteva drugačno socialno vlogo, ob čemer dekleta pogosto doživljajo več medosebnih stresorjev, kot so pritisk glede telesne podobe in socialnih odnosov. Pogosto dekleta doživljajo bolj intenziven strah ob zahtevah s strani okolja, so na splošno bolj občutljiva na mnenja drugih, bolj nagnjena k samovrednotenju in tudi bolj obremenjena z negativnimi izkušnjami. Poleg tega nekatere raziskave kažejo, da se lahko simptomi pri dekletih kažejo na način, ki je bolj opazen in jih zdravstveno osebje lažje prepozna, kar prav tako prispeva k višji diagnostiki pri dekletih v primerjavi z dečki.
Nezdravljena depresija pri mladostniku
Če depresije pri otrocih in mladostnikih ne zdravimo, se lahko poveča tveganje za zlorabo substanc, pogosto je prisotno nazadovanje na šolskem področju ter zmanjšano vključevanje v socialne odnose, kar je dejavnik tveganja za druge težave. V primeru, da nezdravljena depresija preide v kronično obliko, lahko povzroči hujše motnje hranjenja (ter s tem življenjsko ogrožujoče zdravstveno stanje), ter tudi večje tveganje za samomorilno vedenje. Nevarnost je predvsem ta, da depresija otroku ali mladostniku onemogoči normalno delovanje na različnih področjih ter s tem tudi ovira razvoj, kar vpliva na nadaljnja obdobja življenja.
To pomeni, da lahko depresija iz obdobja otroštva ali mladostništva, če ni ustrezno zdravljena, otroka oz mladostnika kasneje, ko ta vstopi v zgodnjo odraslost, zaznamuje tako, da utrjeni miselni in vedenjski vzorci iz mladostništva, kot so na primer tvegano vedenje, slabše šolske delovne navade, suicidalna vedenja, vodijo tudi do težav v osamosvajanju in samostojnem delovanju v družbi, npr. pri iskanju službe ali v odnosih.
“Ali obstaja “test” za depresijo, ki ga starši lahko naredimo doma?”
Na spletu sicer obstajajo različni vprašalniki, vendar ti niso namenjeni postavljanju diagnoze in ne morejo nadomestiti strokovne ocene specialista za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Pomembno se je zavedati, da vas lahko neustrezni pripomočki, ki jih starši lahko najdete na spletu, tudi prestrašijo ali zavajajo. Pri otrocih in mladostnikih so znaki depresije drugačni kot pri odraslih, zato je lahko prepoznavanje depresije pri njih oteženo. Kar starši lahko naredite je, da spremljate svojega otroka ali mladostnika ter v primeru, da pri njem opazite več znakov, ki trajajo vsaj dva tedna ali se stopnjujejo, o tem spregovorite z učitelji, šolsko svetovalno službo, pediatrom ali strokovnjakom za duševno zdravje otrok in mladostnikov (npr. psihologom).
Strokovna ocena namreč temelji na kliničnem intervjuju s starši in otrokom oz. mladostnikom, na oceni trajanja, opazovanju, izključevanju drugih možnih stanj oz. motenj za opažene znake, ter na standardiziranih diagnostičnih vprašalnikih, ki jih lahko ustrezno interpretira le za to usposobljen strokovnjak.
Ali je depresija ozdravljiva?
Depresija pri otrocih in mladostnikih je ozdravljiva, če so ob pravem času prisotni ustrezni viri za zdravljenje. Pri blažjih oblikah depresije so lahko učinkoviti različni psihoterapevtski pristopi (predvsem kognitivno-vedenjska terapija in druge razvojno prilagojene oblike terapije, ki pogosto vključujejo delo z družino). Za otrokovo ali mladostnikovo okrevanje so visokega pomena tudi čustvena varnost s strani staršev in stabilno okolje v družini, zato je za otrokovo ali mladostnikovo zdravje oz. blagostanje pomembno tudi duševno zdravje staršev samih, in tehnike, ki jih ti imajo za delo z otroki oz. mladostniki v stiski.
Pomembno je, kako starši sploh pristopate do mladostnika ali otroka z depresijo in kako spretni ste v komunikaciji z njimi. Ta lahko staršem pogosto predstavlja izziv, neprimerno podajanje kritike, zanikanje težav ali čustvena distanca staršev pa lahko tudi poslabšuje potek motnje pri otrocih ali mladostnikih. V primeru zmernih ali hudih oblik depresije ter pridruženih simptomov drugih duševnih motenj, se pod nadzorom pedopsihiatra ali mladostniškega psihiatra depresijo zdravi tudi z zdravili (t.i. farmakološko terapijo).
Kot starši imate ključno vlogo: vi ste tisti, ki otroka najbolje poznate, opazite spremembe in lahko prvi začnete pogovor. Če ste v skrbeh, zaupajte svojemu občutku in poiščite strokovni nasvet. Zgodnje ukrepanje ne pomeni, da “delate paniko”, temveč da otroku omogočate dobre možnosti za zdrav razvoj, dobro počutje in varno pot v odraslost.