Ko govorimo o ADHD motnji, pogosto najprej pomislimo na težave s pozornostjo ali nemir. V resnici pa je slika veliko širša. ADHD je nevrorazvojna motnja, ki vpliva na pozornost, impulzivnost in samoregulacijo. Ne gre za pomanjkanje volje ali vzgoje, ampak za drugačen način delovanja možganov. Pri otrocih lahko ADHD vpliva na način razmišljanja, čustvovanja, organizacije in vsakodnevnega funkcioniranja.

Pomembno je tudi razumeti, da se simptomi ADHD pri vsakem otroku kažejo nekoliko drugače.

Ustvarjalnost in razmišljanje

Mnogi otroci z ADHD imajo:

• zelo ustvarjalen um,

• veliko novih idej,

• zanimive in drugačne rešitve problemov,

• sposobnost intenzivne osredotočenosti na stvari, ki jih res zanimajo (t. i. hiperfokus).

Hkrati pa imajo lahko več težav z:

• organizacijo (težko si pripravi šolsko torbo brez pomoči),

• načrtovanjem,

• upravljanjem časa,

• sledenjem več navodilom hkrati.

Nekateri otroci imajo tudi občutek časovne slepote, kar pomeni, da težje ocenijo, koliko časa je minilo ali koliko ga še potrebujejo za določeno nalogo.

Energija in vedenje

Otroci z ADHD imajo pogosto veliko energije. To se lahko kaže kot:

• stalna potreba po gibanju,

• hitro odzivanje na dražljaje brez daljšega premisleka,

• težave s samoregulacijo,

• hitra preobremenitev z dražljaji iz okolja (t.i. hipersenzitivnost).

Vsakodnevno življenje

ADHD pri otrocih lahko vpliva tudi na vsakodnevne izzive, kot so:

• težave z učenjem,

• pozabljivost,

• težave s spanjem,

• počasnejši razvoj nekaterih veščin.

Čustveni svet

Veliko otrok z ADHD ima tudi zelo intenzivno čustveno doživljanje. Pogosto so zelo empatični in občutljivi na druge ljudi. Lahko pa se pojavijo tudi:

• občutki sramu ali krivde,

• negotovost vase,

• nižja samopodoba.

To se pogosto razvije kot posledica ponavljajočih se izkušenj, ko otrok dobi sporočilo, da je »preveč nemiren«, »preveč pozabljiv« ali »premalo zbran«. Zato je še posebej pomembno, da otrok redno doživlja uspeh in občutek, da je sprejet takšen, kot je.

Vsak otrok z ADHD je drugačen

Najpomembnejše sporočilo je, da ADHD motnja ni enaka pri vseh otrocih.

Nekateri imajo več težav s pozornostjo, drugi z impulzivnostjo, tretji z organizacijo ali čustveno regulacijo. Zato tudi podpora otroku z ADHD ne more biti enaka za vse.

Ko starši bolje razumejo kaj je ADHD, lažje prepoznajo tudi otrokove močne strani. In prav v tem je bistvo – otrok z ADHD ni »problem«, ampak otrok z drugačnim načinom delovanja možganov, ki ob razumevanju in ustrezni podpori lahko razvije številne svoje potenciale.

Ob tem pa je pomembno poudariti, da ADHD pri otroku pogosto pomeni tudi večji napor za starše. Otroci z ADHD se lahko drugače odzivajo na navodila, težje sledijo pričakovanjem in pogosto potrebujejo več prilagoditev v pristopu vzgoje. Prav zato je ključnega pomena, da so tudi starši ustrezno podprti, da imajo dostop do zanesljivih informacij, strokovne pomoči in konkretnih strategij, s katerimi ne le podpirajo otroka, temveč hkrati zmanjšujejo tudi lasten napor in obremenitev pri vsakodnevni vzgoji.