V prejšnjem blogu “ADHD pri deklicah in fantih: Zakaj deklice pogosto ostanejo spregledane?” smo si pogledali, kako se ADHD pri dekletih razlikuje od ADHD pri fantih in zakaj so dekleta pogosto spregledana. Pomembno se je zavedati, da so ADHD znaki pri deklicah pogosto bolj tihi in manj opazni navzven.
V tem prispevku s temo nadaljujemo in se bomo ustavili pri tem, kar je pogosto še bolj pomembno - kaj se pri deklicah dogaja v notranjosti. Tam, kjer se skriva velik del njihovega napora, ki ga okolica pogosto ne vidi.
Maskiranje: ko deklica skriva svoj trud
Veliko deklic z ADHD razvije t. i. maskiranje – način, kako skrijejo svoje težave, da bi se lažje vključile v okolico in svojo vrstniško skupino. To pomeni, da vlagajo ogromno energije v to, da navzven delujejo organizirano, se trudijo biti delovne in ubogljive ter ne izstopati, poskušajo skrivati zmedenost ali preobremenjenost. Čeprav lahko navzven delujejo urejeno, znotraj doživljajo velik napor, stres in utrujenost.
Mirna navzven, preobremenjena znotraj
Deklica z ADHD lahko v razredu sedi pri miru in deluje zbrano, vendar se v njej dogaja nekaj povsem drugega: misli skačejo z ene teme na drugo, prisotna je notranja napetost, težko sledi eni sami nalogi. Čeprav to pri omenjenih deklicah pogosto ostane skrito, pa podobno notranjo preobremenjenost doživljajo lahko tudi drugi otroci. Zato tišina v razredu ni vedno znak, da otrok razume ali zmore - lahko je tudi znak preobremenjenosti ali strahu pred napako.
Mentalna preobremenjenost in utrujenost
Možgani pri ADHD pogosto delujejo kot računalnik s številnimi odprtimi zavihki hkrati. To pomeni stalno procesiranje informacij, filtriranje dražljajev in visoko kognitivno obremenitev. Zato je utrujenost pri ADHD resnična in nevrološka, ne pa posledica lenobe. Veliko deklic po šoli doživi t. i. »razpad po zadrževanju«, ko doma sprostijo vso napetost, ki so jo čez dan zadrževale.
Perfekcionizem in strah pred napakami
Deklice z ADHD pogosto razvijejo perfekcionizem kot način spoprijemanja. Za tem se skriva strah pred neuspehom, strah, da bodo »razkrite« in močna potreba po nadzoru. To lahko vodi v pretirano pripravljanje nalog, izogibanje zahtevnim nalogam in stalno notranjo napetost.
Čustvena občutljivost in strah pred zavrnitvijo
Pri deklicah z ADHD je pogosto prisotna tudi močna čustvena občutljivost. Tudi manjša kritika lahko sproži intenzivno čustveno reakcijo, občutke sramu in dvom vase. To vpliva na sodelovanje v razredu, odnose in samozavest.
Tesnoba kot posledica ADHD
Pogosto se zgodi, da se ADHD motnja pri deklicah zamenja za anksioznost (tesnobo). Dolgotrajni izzivi namreč vodijo v stalno skrb in napetost, strah pred napakami ter v občutek, da morajo biti ves čas »na preži«. Pomembno je razumeti, da je tesnoba pogosto pridružena ADHD simptomom ali pa njegova posledica, ne pa nujno ločena težava.
Težave z organizacijo in začetkom nalog
Veliko deklic z ADHD se težko loti naloge, še posebej v primeru, da je ta kompleksna, večstopenjska in časovno zahtevna. Razlog za to ni v lenobi, temveč v primanjkljaju na področju izvršilnih funkcij, kot so spomin, preklapljanje med nalogami in kognitivni nadzor. Razvitost teh funkcij pomembno vpliva na to, kako enostavno je za otroka premagati začetni odpor, voditi svoj notranji proces usmerjanja pozornosti pri reševanju nalog ter določa tudi učinkovitost reševanja, ki se tesno povezuje z zmožnostjo pomnjenja.
Socialna izčrpanost
Tudi socialni odnosi lahko otrokom z ADHD predstavljajo velik napor. Pri deklicah pa je to pogosto še bolj izrazito, saj se pogosteje trudijo prilagajati socialnim pričakovanjem. Deklice tako pogosto nenehno analizirajo socialne situacije, saj se trudijo odzivati »pravilno« in zavirajo svoje naravno vedenje. Posledica tega je lahko socialna izčrpanost in povečana potreba po umiku.
Samopodoba in občutek sebe
Če ADHD motnja dolgo ostane neprepoznana, lahko tako dekleta kot fantje razvijejo nizko samopodobo, občutek, da niso dovolj dobri, ter prepričanje, da je z njimi nekaj narobe.
Pri deklicah pa je to področje v povprečju še nekoliko bolj občutljivo, saj so v obdobju odraščanja pogosto bolj usmerjene v samovrednotenje in odnose z drugimi. Ob tem lahko dolgotrajno nerazumevanje lastnega notranjega doživljanja vodi v to, da svoje težave začnejo pripisovati sebi - in jih vidijo kot osebno pomanjkljivost, namesto kot del ADHD značilnosti. Sčasoma lahko to vodi v oblikovanje negativne samopodobe in občutek, da niso dovolj uspešne, sposobne ali sprejete.
Pomembno sporočilo za starše
Največ, kar lahko starši naredite, je, da ostanete pozorni tudi na tihe znake. ADHD pri deklicah ni vedno glasen. Pogosto se skriva v utrujenosti, pretiranem trudu, notranjem nemiru in tišini.
Ko razumemo, kaj je ADHD, lahko vidimo tudi tisto, kar ni očitno – in otroku ponudimo razumevanje ter podporo, ki jo res potrebuje. Zanesljive informacije, strokovna pomoč in praktični pristopi lahko pomembno zmanjšajo občutek preobremenjenosti ter prinesejo več miru v vsakdan.
Takšno podporo lahko najdete tudi tukaj – na naši platformi, kjer si prizadevamo, da staršem stojimo ob strani z razumevanjem, znanjem in konkretnimi usmeritvami.